Na podlagi dosedanjih zakonskih opredelitev vrednotenja in priznavanja že pridobljenega znanja ter vpeljave tega v prakso sta se uveljavila predvsem dva temeljna namena priznavanja:
- za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju: za nadaljevanje opuščenega izobraževanja, spremembo smeri izobraževanja, nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji od že dosežene izobrazbe idr.;
- za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK).
V praksi pa se zadnja leta razvija in uveljavlja tudi tretji namen:
- za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj posameznika (kompetenc), zato da bi zagotavljali večjo prožnost na trgu dela, za osebno rast in razvijanje temeljnih zmožnosti.
Prvi namen: za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju
V izobraževalnem sistemu je priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja namenjeno priznavanju posameznih delov javnoveljavnega izobraževalnega ali študijskega programa in s tem hitrejšemu napredovanju v sklopu izobraževalnega sistema ter zmanjševanju učnih obveznosti.
Priznavanje lahko poteka na dva načina: s priznavanjem rezultatov neformalnega učenja pred vstopom v izbrani izobraževalni/študijski program in med izobraževanjem.
Drugi namen: za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)
Sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij temelji na priznavanju in potrjevanju rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja. Njegov poglavitni namen je upoštevanje vseh tistih kompetenc posameznika, ki jih je ta pridobil zunaj šolskega prostora, ter priznanje njihove ekonomske in socialne vrednosti.
Zadnje naj bi posamezniku omogočalo pridobivanje formalne poklicne kvalifikacije, in sicer javne listine (certifikata o NPK), ki je prenosljiva v različna delovna okolja. S tem naj bi bila omogočena večja mobilnost delavcev med sektorji in podjetji v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Hkrati naj bi bila tako omogočena večja funkcionalna prilagodljivost zaposlenih in napredovanje na isti stopnji izobrazbe.
Tretji namen: za evidentiranje in ovrednotenje znanja
Z zornega kota izobraževanja odraslih so Strokovne podlage za sistemsko urejanje vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih (2011) pomembne, ker poleg dveh temeljnih, zakonsko urejenih namenov priznavanja (za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij) vpeljujejo še tretji namen – ugotavljanje in vrednotenje neformalnega in priložnostnega znanja v izobraževanju odraslih: za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj (kompetenc) posameznika – zato da bi zagotavljali večjo prožnost na trgu dela (za lažjo vnovično zaposlitev, spremembo dela, razvoj in spremembo kariere), za osebno rast (zvečanje samozavesti, zvečanje motivacije za izobraževanje in delo, boljša kakovost življenja idr.) in razvijanje temeljnih zmožnosti.
Projekti in aktivnosti, ki jih izpeljuje Andragoški center Slovenije, razvijajo in podpirajo predvsem tretji namen vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih.