Svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti

Pojem vrednotenje označuje procese in postopke, ki odraslim omogočajo, da vrednotijo že pridobljeno znanje in ga uveljavljajo pri nadaljnjem izobraževanju ali zaposlovanju. Pri tem se upošteva, da se posamezniki učijo na različne načine in priznava znanje, spretnosti in kompetence, pridobljene tako v formalnem izobraževanju, kot na delovnem mestu, tečajih, usposabljanjih ali v vsakodnevnem življenju. (Muršak, 2012)

Od leta 2021 je svetovanje pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti odraslih del svetovalne dejavnosti v IO, ki se izvaja kot javna služba. Vključuje strokovno podporo pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti, ki so jih odrasli pridobili v formalnem in neformalnem izobraževanju ter priložnostnem učenju.

Svetovanje na tem področju zajema:

  • spodbujanje in motiviranje odraslega, da se vključi v proces ugotavljanja in dokumentiranja,
  • spodbujanje in motiviranje, da je aktiven pri zbiranju dokazil in druge dokumentacije,
  • analizi dokumentacije,
  • vodenje odraslega skozi proces obeh faz,
  • zbiranje in urejanje dokumentacije ter pri presoji o njeni ustreznosti glede na namen in cilje procesa vrednotenja,
  • predstavitev in spodbujanje uporabe sodobnih spletnih in elektronskih orodij,
  • napotitev v formalne postopke priznavanja pri pooblaščenih izvajalcih (v ocenjevanje in certificiranje),
  • predstavitev možnosti uporabe rezultatov tega procesa pri nadaljnjem izobraževanju (za lažje vključevanje v nadaljnje izobraževanje, za prilagodljivejše načine pridobivanja temeljnih in poklicnih zmožnosti) in razvoju kariere (za nove poklicne in osebne priložnosti).


Svetovalci v okviru te dejavnosti odraslim zagotavljajo podporo pri prvih dveh fazah postopka, ugotavljanju in dokumentiranju. Postopek vrednotenja sicer sestavljata še fazi ocenjevanja in certificiranja.

NAMEN

namen

Na podlagi dozdajšnjih zakonskih opredelitev vrednotenja in priznavanja že pridobljenega znanja ter vpeljave tega v prakso sta se uveljavila predvsem dva temeljna namena priznavanja:

  1. za nadaljnjo udeležbo v formalnem izobraževanju: za nadaljevanje prekinjenega izobraževanja, za spremembo smeri izobraževanja, za nadaljevanje izobraževanja na višji stopnji od že dosežene izobrazbe idr.,
  2. za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij – NPK

V praksi pa se v zadnjih letih razvija in uveljavlja tudi tretji namen:

  1. za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj posameznika (kompetenc), s ciljem zagotavljati večjo prožnost na trgu dela, za osebno rast in za razvijanje temeljnih zmožnosti.
Namen 1: Za nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje

V izobraževalnem sistemu je priznavanje predhodno neformalno in priložnostno pridobljenega znanja namenjeno priznavanju posameznih delov javno veljavnega izobraževalnega ali študijskega programa in s tem hitrejšemu napredovanju v okviru izobraževalnega sistema in zmanjševanju učnih obveznosti. Priznavanje se lahko odvija na dva načina: s priznavanjem rezultatov neformalnega učenja pred vstopom v določen izobraževalni/študijski program in v času izvajanja izobraževalnega procesa.

Namen 2: Za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK)

Sistem Nacionalnih poklicnih kvalifikacij temelji na priznavanju in potrjevanju rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja. Njegov temeljni namen je upoštevanje vseh tistih kompetenc posameznika, ki jih je le-ta pridobil zunaj šolskega prostora, ter priznanje njihove ekonomske in socialne vrednosti. Slednje naj bi posamezniku omogočalo pridobivanje formalne poklicne kvalifikacije, in sicer javne listine (certifikata o NPK), ki je prenosljiva v različna delovna okolja. S tem naj bi bila omogočena večja mobilnost delavcev med sektorji in podjetji v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Hkrati naj bi bila na ta način omogočena večja funkcionalna prilagodljivost zaposlenih in napredovanje na isti stopnji izobrazbe.

Namen 3: Za evidentiranje in ovrednotenje znanja

Z vidika izobraževanja odraslih so Strokovne podlage za sistemsko urejanje vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja v izobraževanju odraslih (2011) pomembne, ker poleg dveh temeljnih, zakonsko urejenih namenov priznavanja (za nadaljnje vključevanje v formalno izobraževanje in za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij), vpeljujejo še tretji namen ugotavljanja in vrednotenja neformalnega in priložnostnega znanja v izobraževanju odraslih: za evidentiranje in opis znanja ter izkušenj (kompetenc) posameznika, s ciljem zagotavljati večjo prožnost na trgu dela (za lažjo vnovično zaposlitev, za spremembo dela, za razvoj in spremembo kariere), za osebno rast (zvečanje samozavesti, zvečanje motivacije za izobraževanje in delo, boljša kakovost življenja idr.) in za razvijanje temeljnih zmožnosti. Projekti in aktivnosti, ki jih izvaja Andragoški center Slovenije, razvijajo in podpirajo predvsem tretji namen vrednotenja in priznavanja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja odraslih

Postopek

postopek

Po splošni opredelitvi je vrednotenje in priznavanje (neformalnega) znanja proces, v katerem identificiramo in ovrednotimo vse posameznikove dosežke (kvalifikacije), ne glede na to, kje (v šolskem sistemu ali zunaj njega) in kako (z izobraževanjem, z delom, s prostovoljskimi in prostočasnimi dejavnostmi) so bili doseženi.

Vrednotenje in priznavanje že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc poteka po vnaprej določenih standardiziranih postopkih, sam proces je ves čas podprt z informiranjem in svetovanjem, poteka pa po naslednjih korakih:
• ugotavljanje,
• dokumentiranje,
• ocenjevanje in
• certificiranje.

Odrasli, ki se v postopke vrednotenja neformalno pridobljenih kompetenc vključijo z namenom evidentiranja in opisa na različne načine razvitih in pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc (3. namen) pridobijo ob zaključku postopka mnenje svetovalca, ki vsebuje naslednje podatke:
• podatke o izvajalski organizaciji,
• podatke o kandidatu,
• interpretacijo razvitosti kompetence,
• kraj in datum izdaje mnenja,
• ime svetovalca za vrednotenje ter odgovorne osebe v izvajalski organizaciji.

Pri svojem razvojnem delu področju vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja Andragoški center Slovenije razvija postopek po navedenih korakih, vključno s fazo ocenjevanja.

FAZA 1: UGOTAVLJANJE učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.
Posameznik sam in v sodelovanju s svetovalcem ugotavlja, kaj je že osvojil ter zakaj in v kakšne namen lahko le-to uporabi.

FAZA 2: DOKUMENTIRANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.
Pomeni zbiranje dokazov o znanju, spretnostih in/ali kompetencah in urejanje le teh na pregleden način, za določene namene idr.
Najpogostejše orodje za dokumentiranje je portfolijo/zbirna mapa učnih dosežkov/listovnik.

FAZA 3: OCENJEVANJE posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju.
Je proces presojanja in vrednotenja posameznikovega znanja, spretnosti in/ali kompetenc po določenih kriterijih (standardih, merilih)
Uporabljajo se različne metode in orodja: intervju, vprašalniki, testi, praktični preizkus, opazovanje na delovnem mestu, ocenjevalni centri idr. Praviloma se kombinira več metod in orodij.

FAZA 4: CERTIFICIRANJE – potrjevanje rezultatov ocenjevanja posameznikovih učnih izidov, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju, uradno priznavanje učnih izidov s podelitvijo potrdila, »certifikata«, ki je »javnoveljaven«.

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE: V vseh fazah postopka vrednotenja mora biti odraslemu omogočeno informiranje in svetovanje.

Video-publikacija Svetovanje za znanje: Predstavitev postopka vrednotenja in izkušnja udeleženke